- nobênkrat
- tudi nobènkrat prisl. (ȇ; ȅ) izraža, da se dejanje ne zgodi niti enkrat: med vojno se nobenkrat nisva videla ∙ preg. enkrat ni nobenkrat če kdo kaj naredi samo enkrat, ne pomeni nič
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ênkrat — prisl. (é) izraža, da kaj nima ponovitve: enkrat v življenju je bil bolan; enkrat ugrizniti jabolko; niti enkrat se ni zmotil; samo enkrat, enkrat samkrat je bil tam // izraža eno ponovitev: enkrat pet je pet; zdravilo jemlji enkrat na dan; tekst … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rájža — e ž (ȃ) star. potovanje: rajža je trajala več dni / oditi na rajžo ● star. še nobeno rajžo niso bili tako prijazni kot danes nobenkrat … Slovar slovenskega knjižnega jezika