- nizkôten
- -tna -o prid. (ó) nav. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: nizkoten človek / nizkotni nagibi; nizkotne pobude / nizkotno govorjenje nizkôtno prisl.: nizkotno ravnati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nizkôten
Look at other dictionaries:
nizkôtnež — a m (ȏ) ekspr. nizkoten človek: ne dovoli, da bi ti ukazoval ta nizkotnež / ozmerjal ga je z nizkotnežem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenizkôten — tna o prid. (ó) nav. ekspr. preveč nizkoten: prenizkoten človek je, da bi se pogajali z njim / to se mu je zdelo prenizkotno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
