- nèznàn
- in nèznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) nepomemben, brezpomemben: delo neznanega avtorja; na seznamu so bila samo neznana imena
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèznàn
Look at other dictionaries:
neznan — nȅznān prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji je nepoznat, opr. znan SINTAGMA neznani junak, v. junak [grob neznanog junaka] ETIMOLOGIJA vidi neznanje … Hrvatski jezični portal
neznàn — in neznán ána o prid. (ȁ á; á) 1. ki ni znan: hodil je po neznanih krajih; srečevati neznane ljudi / neznani moški glasovi; tuji, neznani obrazi / neznani občutki; začutil je neznano bolečino / iz neznanega vzroka se je prestrašila; neznana… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nòv — nôva o stil. ó prid., novéjši (ȍ ó) 1. nedavno nastal, narejen, ustvarjen, ant. star: nova cesta, hiša; zgraditi novo tovarno; odpreti novo trgovino / dobiti v oceno nove knjige / nastanek novih držav; ime novega podjetja / jedli so nov(i)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bèzimen — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji nema svoje ime [∼i brod] 2. {{001f}}čije se ime ne zna; anoniman [∼o pismo] 3. {{001f}}koji nije u javnosti priznat i poznat, koji je malo poznat; neznan, nepoznat [∼i znanstvenik] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nȅpoznat — prid. 〈odr. ī〉 koji nije poznat; stran, tuđ, neznan [»∼ Netko/donio je Jesen/na srebrenom pladnju/u sobu« M. Krleža] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
bezimen — bèzimen prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. koji nema svoje ime [bezimeni brod] 2. čije se ime ne zna [bezimeno pismo]; anoniman 3. koji nije u javnosti priznat i poznat, koji je malo poznat [bezimeni znanstvenik]; nepoznat, neznan ETIMOLOGIJA bez … Hrvatski jezični portal
atentátor — ja m (ȃ) kdor naredi atentat: atentator je izginil; neznan atentator … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bívanje — a s (í) glagolnik od bivati: a) podaljšati svoje bivanje v mestu; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli; dolgoletno bivanje v tujini; kraj bivanja neznan b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bôžji — a e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
docéla — prisl. (ẹ̑) knjiž. popolnoma, čisto: docela drugačen, neznan, prepričan; docela izsekan gozd; docela pozabiti / obrazov nisem docela razločil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
