- nezmaličen
- gl. neizmaličen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèizmalíčen — in nèzmalíčen a o prid. (ȅ ȋ) ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika