Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
absénca — e ž (ẹ̑) redko izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence ◊ med. krajša nezavest … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóma — 1 e ž (ọ̑) med. popolna, globoka nezavest: bolnik je že dva dni v komi / diabetična koma ki jo povzroči prevelika količina sladkorja v krvi 2 e ž (ọ̑) adm. vejica, zlasti decimalna: dve koma pet ◊ fiz. napaka leče, da upodobi točko kot črtico 3 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nesvést — i ž (ẹ̑) zastar. nezavest: kratkotrajna nesvest / ležal je v nesvesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzavédnost — i ž (ȅ ẹ) 1. lastnost nezavednega človeka: narodna, politična nezavednost / njena dobrota je bila zaradi nezavednosti še bolj privlačna / knjiž. v svoji nezavednosti mu je zaupal naivnosti 2. zastar. nezavest: zdramiti se iz nezavednosti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omámica — e ž (ȃ) 1. star. omotica: omamica mu je zameglila pogled; vinska omamica 2. zastar. nezavest: omamica ga je rešila bolečin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omedlévica — e [med in mǝd] ž (ẹ̑) lažja, kratkotrajna nezavest: to jo je tako prestrašilo, da je padla v omedlevico; biti v omedlevici; pren., ekspr. narod se je prebudil iz omedlevice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pádati — am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogrézati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: pogrezati krsto v jamo; pogrezati vedro v vodnjak // redko delati (bolj) globoko; poglabljati: pogrezati rečno strugo; jama se pogreza 2. nav. ekspr., v zvezi z v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogrézniti — em dov. (ẹ ẹ̑) 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: pogrezniti krsto v grob; pogrezniti vedro v vodnjak // redko narediti (bolj) globoko; poglobiti: pogrezniti strugo; jama se je pogreznila 2. nav. ekspr., v zvezi z v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
