- neúmnež
- -a m (ȗ) ekspr. neumen človek: tak neumnež, kot je on, vse narobe naredi / dela se neumneža, ki ne zna do pet šteti / kot psovka stoj, neumnež, da ne boš vsega pohodil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
neúmnež
Look at other dictionaries:
ábotnež — a m (á) redko aboten človek, neumnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ábotnik — a m (á) redko aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
béna — e ž (ẹ) nar. belokranjsko, ekspr. neumnež, bedak: beži, bena! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bezják — a m (á) star. neumnež, tepec: teh bezjakov ne bo težko ogoljufati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jàz — jáza m (ȁ ȃ) knjiž. 1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja: v njegovem junaku sta dva nasprotujoča si jaza; pisateljeva oseba in njegov jaz; odnos jaza do zunanjega sveta / ekspr. on je jaz izrazita osebnost, individualnost // s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tí — têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ) 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
