- nèumírjen
- -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni umirjen: odšel je žalosten in neumirjen / spregovoriti z neumirjenim glasom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèumírjen
Look at other dictionaries:
dionízičen — čna o prid. (í) 1. ki je v čast boga Dioniza: dionizični praznik 2. knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizičen človek; je dionizične narave / dionizična in apolinična glasba, umetnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dionízijski — a o prid. (í) knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizijski tip človeka; dionizijsko razpoloženje / dionizijski ustvarjalni princip … Slovar slovenskega knjižnega jezika
