- bledopólt
- -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bledo polt: bledopolta blondinka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
asténik — a m (ẹ) med. asteničen človek: bledopolt astenik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bledo... — 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bled: bledokrven, bledoličen, bledopolt 2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd., gl. bled … Slovar slovenskega knjižnega jezika