- nèugnánec
- -nca m (ȅ-á) ekspr. neugnan človek, zlasti otrok: mala neugnanca sta ji neprenehoma nagajala / načrti mladih neugnancev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèugnánček — čka m (ȅ á) manjšalnica od neugnanec: končno so tudi najmanjši neugnančki omagali in pospali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèugnánka — e ž (ȅ á) ženska oblika od neugnanec: razposajena neugnanka / od zore do mraka dela ta neugnanka … Slovar slovenskega knjižnega jezika