- bledolíčen
- -čna -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bledolíčen
Look at other dictionaries:
bledo... — 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bled: bledokrven, bledoličen, bledopolt 2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd., gl. bled … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polnokŕven — vna o [u̯n] prid. (ŕ r̄) 1. ekspr. zdrav, rdečeličen: krepko, polnokrvno dete; bledoličen in polnokrven 2. ekspr. poln življenjskih moči, strasti: dela tega pisatelja so izraz polnokrvne osebnosti 3. publ. prepričljiv, verjeten, živ: polnokrvni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
