- neučakljív
- -a -o prid. (ȋ í) redko neučakan: dolgo so jih čakali, da je bil voznik že zelo neučakljiv / ves neučakljiv se je oziral okrog neučakljívo prisl.: neučakljivo ji je stekel naproti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.