- nèubogljív
- -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni ubogljiv: neubogljiv otrok, učenec / ekspr. žive, neubogljive lase si je trdno spela na tilniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
múhast — a o prid. (ú) 1. ki spreminja svoje odločitve, odnos glede na trenutno razpoloženje: zelo je muhast in jezav; muhasta ženska; muhast kot aprilsko vreme; pren. muhasta usoda // ki ima pretirane, samovoljne zahteve, želje: streči muhasti gospodi /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèposlúšen — šna o prid. (ȅ ú ȅ ū) neubogljiv: ne more ga biti vesela, trmast in neposlušen otrok je / uporni, neposlušni mladi ljudje nepokorni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèposlúšnež — a m (ȅ ȗ) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèubogljívec — vca m (ȅ ȋ) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: veliko jeze je bilo zaradi neubogljivcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štátljiv — a o prid. (ȃ) nar., navadno v zvezi s konj neubogljiv, trmast pri vodenju: kupil je štatljivega konja … Slovar slovenskega knjižnega jezika