- nesvésten
- -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. nezavesten: v naročju je držala nesvestnega otroka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèsvésten — tna o prid. (ȅ ẹ̄) zastar. nezaveden, neosveščen: nesvestna množica / nesvestna, da je to resnica, je gledala v mrtvi obraz ne zavedajoč se … Slovar slovenskega knjižnega jezika