bledíčen

bledíčen
-čna -o prid. (ȋ) 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • bledíčnež — a m (ȋ) ekspr. bledičen človek: med otroki ni bilo bledičnežev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brezkŕvnež — a m (ȓ) ekspr., redko brezkrven, malokrven človek: bledičen brezkrvnež …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”