- nesréčnik
- -a m (ẹ̑) knjiž. nesrečen človek: bil je nesrečnik že od rojstva / skupina nesrečnikov je zapuščala pogorelo vas
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bédnik — a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik: bedniki v taborišču so bili popolnoma sestradani; otroci brezposelnih bednikov; na smrt obsojeni bednik … Slovar slovenskega knjižnega jezika