- nèspèč
- -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ne spi: nespeči so pričakali jutro / nespečemu človeku je noč zelo dolga / nespeče noči
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nespéčen — čna o prid. (ẹ ẹ̄) knjiž. nespeč, buden: mati ga je nespečna čakala do jutra / noči se zdijo nespečnim bolnikom zelo dolge … Slovar slovenskega knjižnega jezika