- nèsočúten
- -tna -o prid. (ȅ-ū) ki mu manjka sočutnosti, sočutja: nesočuten človek / nesočuten obraz, pogled
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèsočúten
Look at other dictionaries:
kámen — mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srcé — á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70 krat na minuto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
