- neskônčnokrat
- prisl. (ó) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: ne enkrat, neskončnokrat sem to povedal // s primernikom izraža zelo visoko stopnjo: neskončnokrat močnejša svetloba
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
neštevílnokrat — prisl. (ȋ) knjiž., redko neštetokrat, neskončnokrat: to pot sem prehodil že neštevilnokrat … Slovar slovenskega knjižnega jezika