- nèsamozavésten
- -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka samozavesti: nesamozavesten človek / ima precej nesamozavesten nastop nèsamozavéstno prisl.: nesamozavestno se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèsamozavésten
Look at other dictionaries:
bojèč — éča e prid. (ȅ ẹ) 1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa 2. plah, nesamozavesten, neodločen: v družbi je preveč boječ; boječa deklica // ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsigúren — rna o prid. (ȅ ȗ) pog. negotov, dvomljiv: uspeh predstave je precej nesiguren / njen položaj je nekoliko nesiguren / nesigurne vesti / ima nesiguren nastop nesamozavesten, neodločen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsmél — a o [el in eu̯] prid. (ȅ ẹ̑ ȅ ẹ) knjiž., redko nesamozavesten, neodločen: nesmeli začetniki / napisal je nekaj nesmelih besed v svoj zagovor nèsmélo prisl.: nesmelo odgovoriti, vprašati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsvój — svôja e prid. (ȅ ọ ȅ ó) star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen: od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
