- nèrjáven
- -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) teh. odporen proti rjavenju: nerjavna kovina, zlitina; nerjavno jeklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèrjavèč — éča e prid. (ȅ ȅ ȅ ẹ) poljud. odporen proti rjavenju, strok. nerjaven: nerjaveča pločevina, žica; nož iz nerjavečega jekla … Slovar slovenskega knjižnega jezika