- nèpriljúbljen
- -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni priljubljen: biti, postati nepriljubljen; splošno nepriljubljen človek / ta predmet je med dijaki zelo nepriljubljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèpriljúbljen
Look at other dictionaries:
despótstvo — a s (ọ̑) 1. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: kruto despotstvo; despotstvo upravnega aparata nad delovnimi ljudmi; šef je bil nepriljubljen zaradi svojega despotstva 2. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvolíčništvo — a s (ȋ) dvolíčnost: bil je nepriljubljen zaradi svojega dvoličništva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvótíren — rna o prid. (ọ̑ ȋ) 1. ki ima dva tira: dvotirna proga; dvotirna železnica / dvotirni železniški promet 2. ki obravnava, rešuje kaj na dva različna načina: dvotirni sistem nagrajevanja / ekspr. bil je nepriljubljen zaradi svoje dvotirne politike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nebódigatréba — m ed. neskl. (ọ ẹ) 1. pog., ekspr. nepriljubljen, nezaželen človek: spoznal je, da jim je pravi nebodigatreba; poročila se je s tistim nebodigatreba ∙ ekspr. učiti se je moral vsega nebodigatreba nepotrebnega 2. evfem. hudič: sam nebodigatreba… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očŕniti — im in očrníti ím dov., očŕnil (ŕ; ȋ í) 1. narediti kaj črno, temno; počrniti: očrniti obrvi; očrniti z barvo / dim je očrnil sobo 2. ekspr. povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga: očrnil je svojega soseda; očrnili so ga pri predstojniku;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ohólost — i ž (ọ) knjiž. velika ošabnost, velika prevzetnost: zaradi oholosti je nepriljubljen / očitala mu je oholost in surovost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
puritánstvo — a s (ȃ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: obdobje puritanstva 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: v družbi je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visôkost — in visokóst i ž (ó; ọ̑) 1. lastnost, značilnost visokega: hiša je bila opazna zaradi svoje visokosti / visokost stropa; ekspr. visokost neba / visokost meril / moralna visokost človeka / redko: znan je zaradi svoje visokosti velikosti; z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
