Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blebetávec — vca m (ȃ) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: nepremišljen blebetavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezglàv — in brezgláv áva o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezglávec — vca m (ȃ) ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec ◊ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania … Slovar slovenskega knjižnega jezika
korák — a m (ȃ) 1. gib noge pri hoji, teku, plesu: vsak korak mu je povzročal bolečine / napravil je dva koraka in padel; storiti (en) korak naprej, nazaj, vstran / delati dolge, drobne, široke, velike korake / kazal je osnovne korake / baletni, plesni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mladokljún — a o prid. (ȗ ū) knjiž., ekspr. mlad, neizkušen: takrat sem bil še mladokljun in nepremišljen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
náglič — a m (ȃ) 1. ekspr., redko nagel, nepremišljen človek: oprosti mu, saj veš, da je naglič 2. zastar. brzovlak: potovati z nagličem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpreračunljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek 2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpretéhtan — a o prid. (ȅ ẹ̑) nepremišljen: žal mu je bilo, da je izrekel tiste nepretehtane besede / nepretehtana stališča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsmótrn — a o prid. (ȅ ọ̑) ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni // nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje nèsmótrno prisl.: nesmotrno se gibati; nesmotrno zapravljati čas; sam.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenágljenec — nca m (ȃ) redko prenagel, preveč nepremišljen človek: ob tem se je marsikateri prenagljenec globoko zamislil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
