kategoríja — e ž (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti; skupina, vrsta, razred: beseda pripada določeni pojmovni kategoriji; velikostne kategorije lesnih obratov; pomembnost kategorije delovnega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ničè — éta m (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: takle niče se ne more primerjati z njim; zanje je bil le niče in postopač éta s (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: takole niče se upa upreti; bil je pridobitniško niče / kot psovka niče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nihčè — éta m (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: pri hiši ravnajo z njim, kakor da je nihče; takega nihčeta ne bo vabil na dom éta s (ȅ ẹ) slabš. nepomemben, nevažen človek: lepo se obleci, da ne bodo mislili, da si kako nihče tudi níhče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usranè — éta m (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta usrane ne bo nič dosegel / kot psovka še tega si ne upaš, usrane // nepomemben, ničvreden človek: hvalisav usrane éta s (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: to usrane si še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezkŕven — vna o prid. (ŕ r̄) 1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
článčič — a m (ȃ) manjšalnica od članek: posvetil mu je spominski člančič / slabš. zmašil je nekak člančič in ga poslal v objavo nepomemben, malo vreden članek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
človéček — čka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od človek: pravkar rojeni človeček / ekspr. okrogel, zalit človeček s sijočimi lici 2. iron. nepomemben človek: takile človečki ne morejo zavreti našega prizadevanja; nevedni in smešni človečki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čŕv — a m (ȓ) 1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva: črv gomazi, leze; pohoditi črva; zvija se kot črv / črv razjeda les; v mesu so se zaredili črvi; črv v jabolku; pren. njihovo kmetijo je že zdavnaj začel glodati črv //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drèk — drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobížarski — a o prid. (ȋ) redko malenkosten, nepomemben: drobižarsko polemiziranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
