absolúten — tna o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezprostóren — rna o prid. (ọ̄) knjiž., redko prostorsko neomejen: brezprostorno, brezčasovno vesoljstvo // um. neodvisen od prostora: brezprostorno prizorišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospodár — ja m (á) 1. lastnik materialnih dobrin: biti, postati gospodar; posestvo je brez gospodarja; bogat, trden gospodar; samostojen gospodar; gospodar kmetije, mlina / hišni gospodar // s prilastkom kdor uporablja, upravlja materialne dobrine: bili so … Slovar slovenskega knjižnega jezika
infiníten — tna o prid. (ȋ) knjiž., redko neomejen, neskončen: časovno in kvantitativno infiniten pojav … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kraljéstvo — a s (ẹ̑) država, ki ji vlada kralj: kraljestvo je razpadlo; dansko, švedsko kraljestvo / dedno kraljestvo // ekspr., navadno s prilastkom področje, kjer je kdo neomejen gospodar: razkazal mu je svoje kraljestvo; kuhinja je kraljestvo gospodinje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kraljeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. biti kralj, vladati kot kralj: kraljeval je do smrti; (v) tej deželi je kraljevala znana dinastija / dobro, slabo kraljevati // ekspr. biti kje neomejen gospodar: v hiši je on kraljeval; star. kraljevati nad svojimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
papeževáti — újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti papež, delovati kot papež: papeževal je dve desetletji ● ekspr. koliko časa boš še papeževal tukaj boš tukaj neomejen gospodar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paševáti — újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vseskózen — zna o prid. (ọ̑) knjiž., redko popoln, neomejen: vseskozna odvisnost družbenih pojavov od ekonomskih dejavnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakraljeváti — újem dov. (á ȗ) 1. postati kralj, zavladati kot kralj: po smrti starega kralja je zakraljeval njegov sin / kdaj bo zakraljeval kralj Matjaž // ekspr. postati kje neomejen gospodar: deželi so zakraljevali tujci; zakraljevati na kmetiji / zlo je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
