- nèokréten
- -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèokréten
Look at other dictionaries:
debelják — tudi debelák a m (á) nav. ekspr. debel človek: neokreten debeljak; telovadba za debeljake … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebelják — a m (á) neroda: Trebeljak si ti, bor, neokreten kot štor (O. Župančič) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúhar — ja m (ȗ) trebušnik: neokreten trebuhar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
