- nèokován
- -a -o prid. (ȅ-á) ki ni okovan: neokovan voz; v hribe je hodil z neokovano palico
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bós — bôsa o tudi ó prid. (ọ̑ ó) 1. ki ni obut: poleti je navadno bos; iti, hoditi bos; otroci tekajo bosi okrog hiše / obuti čevelj na boso nogo golo, brez nogavic; star. fant je bil bosih nog 2. ki je brez podkev, nepodkovan: voziti z bosim konjem / … Slovar slovenskega knjižnega jezika