Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
baréd — a m (ẹ̑) nar. zahodno neobdelan, zapuščen svet: ozki baredi s porumenelo travo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drnáten — tna o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drnína — e ž (í) 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini ◊ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gmájna — e ž (ȃ) 1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna 2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kláda — e ž (á) 1. velik, debel, neobdelan kos debla: voziti klade iz gozda; klop iz hrastove klade; je len, pijan kot klada zelo; spi kot klada trdno / stesati tram iz klade hloda // redko poleno, panj: grčavo klado je dal na ogenj / sekati drva na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lómljenec — nca m (ọ) grad. z lomljenjem pridobljen neobdelan gradbeni kamen: zid iz lomljenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíca — e ž (í) 1. v zvezi krompir v oblicah kuhan neolupljen krompir: jesti krompir v oblicah // nar. zahodno, v zvezi repa v oblicah kuhana neolupljena repa: v kotlu se je kuhala repa v oblicah // zastar. krompirjev olupek: med oblicami je našel še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíčast — a o prid. (í) zastar. zaobljen, okrogel: obličast predmet / obličasta krošnja drevesa ♦ les. obličasti les, tram les, tram, pri katerem ostane del površine pri tesanju, žaganju neobdelan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíkovec — vca m (ȋ) 1. nar. okroglo, nerazcepljeno poleno; okroglica: nasekati naročje oblikovcev 2. les. drobnejši neobdelan les, ki se uporablja zlasti za opornike: rov so podprli s hrastovimi oblikovci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podivjáti — ám dov. (á ȃ) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
