- nènasitljív
- -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna 2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci ● ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.