- nemškútar
- -ja m (ȗ) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: bil je zagrizen nemškutar
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hájlovec — vca m (ȃ) pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nemškútarica — e ž (ȗ) ženska oblika od nemškutar … Slovar slovenskega knjižnega jezika