- blagomíseln
- -a -o [sǝl] prid. (ȋ) zastar. blag, mil: blagomiselni in pravični ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blago... — prvi del zloženk nanašajoč se na blag: blagočuten, blagodejnost, blagomiseln; blagodaren … Slovar slovenskega knjižnega jezika