- nèmásten
- -tna -o prid. (ȅ-á) ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ród — ú tudi a m, daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; mn. rodóvi (ọ̑) 1. skupnost ljudi, potomcev istega prednika: nadaljevati rod; tam živi zdaj drug rod; to je zdrav rod; začetnik rodu / z njim je rod izumrl on je bil zadnji član rodu 2. navadno s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika