- nèljudjé
- -ljudí m mn., daj. nèljudém, tož. nèljudí, mest. nèljudéh, or. nèljudmí (ȅ-ẹ̑) ekspr. množina od nečlovek: v tistih težkih časih so ljudje postajali neljudje; prim. nečlovek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèčlôvek — éka m ed. in dv. (ȅ ó ȅ ẹ) ekspr. kdor nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: v njegovi poeziji si stojita nasproti človek in nečlovek; spreminjati se v nečloveka; divjanje nečloveka; prim. neljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika