- nèkultivíran
- -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kultiviran: nekultivirana zemlja / nekultivirane rastline / ekspr. divji in nekultivirani prebivalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèkultivíran
Look at other dictionaries:
divljìna — ž 〈G mn divljínā〉 1. {{001f}}pust, neobrađen i nekultiviran kraj 2. {{001f}}ukupnost svojstava takvoga kraja; divljačina (1) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sermon — sèrmōn m <G sermóna> DEFINICIJA knjiž. tekst koji ima poseban oblik, način izlaganja i izgovaranja, prilagođen prilici; govor, predavanje, prodika SINTAGMA sermo vulgaris (izg. sȅrmo vulgáris) običan, prost, nekultiviran govor ETIMOLOGIJA… … Hrvatski jezični portal
divljina — divljìna ž <G mn divljínā> DEFINICIJA 1. pust, neobrađen i nekultiviran kraj 2. ukupnost svojstava takvoga kraja; divljačina (II) (1) ETIMOLOGIJA vidi divlji … Hrvatski jezični portal
divjína — e ž (í) 1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dívjost — in divjóst i ž (í; ọ̑) 1. lastnost, značilnost divjega: divjost konj / udomačena žival ne more povsem zatajiti svoje divjosti / moti me njegova divjost in surovost 2. redko nenaseljen, nekultiviran svet; divjina: v taki divjosti ni maral živeti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podivjáti — ám dov. (á ȃ) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raševínast — in ráševinast a o prid. (í; á) ki je iz raševine: raševinasta obleka, srajca ● ekspr. govoril je trd, kmečko raševinast jezik grob, nekultiviran … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdivjáti — ám dov. (á ȃ) 1. postati nekultiviran, neciviliziran: v samoti je popolnoma zdivjal // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: zaradi pomanjkanja svetlobe rastline zdivjajo; neobrezane trte zdivjajo 2. začeti divje, razposajeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
