- blagočúten
- -tna -o prid. (ū) zastar. ki je blagih čustev: izobražen in blagočuten mož
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blagočúten
Look at other dictionaries:
blago... — prvi del zloženk nanašajoč se na blag: blagočuten, blagodejnost, blagomiseln; blagodaren … Slovar slovenskega knjižnega jezika
