- nèkalív
- tudi nèkaljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni kaliv: nekalivo seme
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nekaljiv — gl. nekaliv … Slovar slovenskega knjižnega jezika