- nèizvíren
- -rna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izviren: neizvirna misel / pisatelj je precej neizviren, vsakdanji / neizvirno besedilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèizvíren
Look at other dictionaries:
nèsvój — svôja e prid. (ȅ ọ ȅ ó) star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen: od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsvójski — a o prid. (ȅ ọ̑) knjiž. neizviren, nesamostojen: nesvojsko pojmovanje, razlaganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
