- nèizúrjen
- -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni izurjen: za neizurjenega plezalca je ta vzpon pretežek / še neizurjeni glasovi mladih pevcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèizvéžban — a o prid. (ȅ ẹ̑) knjiž. neizurjen: v streljanju so bili mladi vojaki še neizvežbani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèvájen — a o prid. (ȅ ȃ) ki ni vajen, ni navajen česa: gorskih poti nevajen človek; videti je, da je nevajen dela in naporov / oči, nevajene svetlobe, so se težko privajale soncu / nevajen jezdec, plezalec neizurjen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèvéšč — a e prid. (ȅ ẹ̄) ki česa ne zna (dobro): nevešč jezika se je težko znašel v tujem mestu; branja, star. branju nevešči ljudje; v plavanju je še nevešč / nevešča roka // neizurjen, neizkušen: nevešč plavalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začétnik — a m (ẹ̑) 1. človek, s katerim se kaj začne: začetnik rodu / začetnik novih idej / začetnik spora povzročitelj // človek, ki se prvi začne ukvarjati s čim, delovati na kakem področju: začetnik športnega letalstva pri nas 2. kdor je šele nedavno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika