artikulácija — e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dubiózen — zna o prid. (ọ̑) knjiž. dvomljiv, nezanesljiv, negotov: dubiozna prognoza zdravnika ♦ ekon. dubiozna terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbegljív — a o prid. (ȋ í) knjiž. izmikajoč se, negotov: izbegljiv nasmeh izbegljívo prisl.: pisati o stvari nedoločno in izbegljivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koléno — a s (ẹ) 1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêhek — in mehák mêhka o tudi ó prid., mehkéjši stil. méčji (é ȃ é) 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mír — ú in a m (ȋ) 1. stanje brez vojne, spopadov: delati, prizadevati si za mir; obvarovanje miru na svetu; vojna in mir / publ.: na meji je bil mir zelo negotov; politika miru in sodelovanja med narodi / pohod miru v nekaterih deželah manifestacija… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nekóliko — prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsigúren — rna o prid. (ȅ ȗ) pog. negotov, dvomljiv: uspeh predstave je precej nesiguren / njen položaj je nekoliko nesiguren / nesigurne vesti / ima nesiguren nastop nesamozavesten, neodločen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nètŕden — dna o prid. (ȅ ŕ ȅ r̄) nav. ekspr. ki ni trden, ni odločen: v svojih sodbah je precej netrden / netrden položaj negotov, nezanesljiv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzanesljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) na katerega se ne da zanesti: nezanesljiv človek; označili so ga kot politično nezanesljivo osebo / njegov spomin je nezanesljiv / ekspr. čez potok so šli po precej nezanesljivi brvi premalo trdni; nezanesljiva ura / njegov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
