- negóden
- -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) slabš. ničvreden, malovreden: zahaja v družbo negodnih ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nègóden — tudi nègôden dna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄; ȅ ó ȅ ō) 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel // nedonošen: negoden otrok 2. star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mladíkavec — vca m (í) slabš. mlad fant: po teh besedah je mladikavec samozavestno odkorakal; negoden mladikavec s kozjo bradico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrábček — čka m (á) 1. vrabčji mladič: vrabček je padel iz gnezda; negoden vrabček // ekspr. vrabec: na dvorišču čivkajo, ščebetajo vrabčki; ni ga več kot vrabčka, pa je tako odločen 2. ekspr. otrok ali majhna, drobna ženska: za svojega vrabčka lepo skrbi … Slovar slovenskega knjižnega jezika