nèenák

nèenák
-a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) ki ni enak: sestavljen iz neenakih delov; kvaliteta izdelkov je zelo neenaka / po pridnosti mu je neenak; po značaju so precej neenaki različni / ekspr. padli so v neenakem boju; živita v neenakih razmerah / redko neenako udarjanje korakov neenakomerno nèenáko prisl.: neenako se razvijati

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • handicap — tudi hendikep a [hêndikep] m (ȇ) šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na handicap; tekmovati po pravilih handicapa // publ. kar spravi koga… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • handicapírati — tudi hendikepírati am [hendikep ] dov. in nedov. (ȋ) publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: bolezen ga je handicapirala; vsakega sobesednika že vnaprej handicapira z oznako »birokrat« …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • navzkrížen — žna o prid. (ȋ) 1. položen v obliki križa: navzkrižna trama / navzkrižne naramnice / narediti navzkrižni črti / navzkrižno navijanje preje 2. ki poteka v različnih, križajočih se smereh: izogniti se navzkrižnim prevozom enakega blaga; navzkrižna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèenako... — prvi del zloženk (ȅ) nanašajoč se na neenak: neenakobarven, neenakomeren, neenakopraven, neenakopravnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèráven — vna o prid. (ȅ á) 1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapav ♦ min. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odstópati — am nedov. (ọ̄) 1. prenehavati se prilegati podlagi, biti sprijet z njo: omet na nekaterih mestih že odstopa; skorja je začela odstopati 2. odpovedovati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe: člani predsedstva so začeli drug za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odstopíti — in odstópiti im dov. (ȋ ọ ọ̑) 1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa: odstopil je in ga začel ogledovati; odstopili so od plota in posedli; odstopiti za korak; kar odstopil je od… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”