- nèdostójen
- -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka dostojnosti, vljudnosti: predrzen in nedostojen človek / nedostojni izrazi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
másten — tna o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nêdostójnež — a m (ȅ ọ̑) ekspr. nedostojen človek: izogibal se je tistih predrznih nedostojnežev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpristójen — 1 jna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) ki ni pristojen, ni pooblaščen: nepristojni organi; nepristojno sodišče 2 jna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) zastar. nedostojen: nepristojno govorjenje, vedenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabelíti — in zabéliti im dov. (ȋ ẹ) dodati jedi maščobo: zabeliti jed; zabeliti z ocvirki / zabeliti solato z oljem in kisom; pren. zabeliti pogovor z duhovitostmi ● ekspr. zabeliti komu kakšno odgovoriti, povedati mu kaj ostrega, duhovitega zabéljen a o … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začíniti — im dov. (ȋ ȋ) dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: začiniti jed; začiniti solato s kisom in čebulo; preveč začiniti; pren., ekspr. začiniti pogovor z duhovitostmi začínjen a o 1. deležnik od začiniti: preveč začinjene… … Slovar slovenskega knjižnega jezika