- nèdonôsen
- -sna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni donosen: nedonosno podjetje / izbral si je precej nedonosen poklic ♦ ekon. nedonosne površine površine, ki dajejo nizek donos
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèdonóšen — a o prid. (ȅ ọ) ki ni donošen: nedonošen otrok / nedonošeno jagnje; pren., knjiž. ta roman je nedonošeno delo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdonóšenček — čka m (ȅ ọ) nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdonóšenec — nca m (ȅ ọ) knjiž. nedonošen otrok: oddelek za nedonošence … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nègóden — tudi nègôden dna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄; ȅ ó ȅ ō) 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel // nedonošen: negoden otrok 2. star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otròk — ôka m, mest. ed. otrôku in otróku, mn. otrôci otrók otrôkom otrôke otrócih otróki (ȍ ó) 1. deček ali deklica v prvih letih življenja: otrok je zaspal; negovati, pestovati, previjati otroka; vzgajati otroke; posvojiti otroka; rada je pri otrocih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plód — ú in a m, mn. plodóvi stil. plódi (ọ̑) 1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra ♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; … Slovar slovenskega knjižnega jezika