Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izselíti — sélim dov. (ȋ ẹ) povzročiti, da kdo zapusti svoje bivališče: izseliti stranke iz stanovanj; izseliti prebivalce z ogroženega področja / Nemci so prisilno izselili naše ljudi izselíti se zapustiti svoje bivališče: sosedje so se izselili /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izseljeváti — újem nedov. (á ȗ) povzročati, da kdo zapusti svoje bivališče: okupatorji so naše ljudi zapirali in izseljevali; izseljevati stranke iz hiše izseljeváti se zapuščati svoje bivališče: ljudje so se začeli izseljevati / kmečko prebivalstvo se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preselíti — sélim dov. (ȋ ẹ) povzročiti, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: preselili so jo v novo stanovanje; preseliti kaznjenca v druge zapore; med vojno so nasilno preselili obmejne prebivalce / preseliti otroka v večjo sobo / zvečer so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preseljeváti — újem nedov. (á ȗ) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: nemški okupator je preseljeval naše ljudi ob meji preseljeváti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: takrat se ljudje niso smeli preseljevati, kamor so hoteli /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
selíti — sélim nedov. (ȋ ẹ) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: seliti delavce v nova stanovanja / seliti živino; seliti čebele na pašo // povzročati, da kaj spremeni svoje stalno mesto: seliti knjige v nove prostore selíti se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udómiti se — im se dov. (ọ̄ ọ̑) dobiti, narediti si dom, bivališče: za vse življenje se je udomil na podeželju; udomila se je v podstrešni sobici ∙ ekspr. budizem se je tu udomil že pred stoletji se je razširil, uveljavil // sprejeti kako bivališče za svoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bivalíški — a o (ȋ) pridevnik od bivališče: bivališki kraj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóbrovski — in bôbrovski a o prid. (ọ; ó) nanašajoč se na bobre: bobrovsko bivališče / bobrovska kučma kučma iz bobrovega krzna; bobrovka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brlòg — óga m (ȍ ọ) 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče 2. ekspr. slabo, neprimerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domicíl — a m (ȋ) 1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče: določiti prisilni domicil; domicil davkoplačevalca / v Kranju so podelili domicil Prešernovi brigadi priznanje za delež v narodnoosvobodilnem boju na območju te občine 2. fin. plačilni kraj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
