- bivakírati
- -am nedov. in dov. (ȋ) alp. zasilno prenočevati na prostem: morali so bivakirati v steni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bivakíranje — a s (ȋ) glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika