- nèdeljív
- -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme deliti: nedeljiva celota, enota; nedeljivo ozemlje ♦ mat. nedeljivo število število, ki se ne da brez ostanka deliti s kakim drugim številom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
tróedín — a o prid. (ọ̑ ȋ) knjiž. ki je iz treh enot, delov in hkrati enoten, nedeljiv: troedina celota / troedini ideal resnice, dobrote in lepote / troedina država ♦ rel. troedini Bog tri božje osebe kot en sam Bog; zgod. troedina kraljevina kraljevina … Slovar slovenskega knjižnega jezika