- nébnik
- -a m (ẹ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z jezikom ob trdem nebu: razlika med nebnikom in mehkonebnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nében — bna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nebo 5: nebni del ustne votline ♦ anat. nebni obok sluznična guba med mehkim nebom in korenom jezika; nebna kost parna kost trdega neba; lingv. nebni glas nebnik; nebni izgovor izgovor z jezikom ob trdem nebu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika