- nèbístven
- -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni bistven: nebistvene sestavine romana; nebistvena vprašanja / nebistvena razlika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèbístven
Look at other dictionaries:
akcidentálen — lna o prid. (ȃ) nebistven, stranski: akcidentalni argumenti; akcidentalni znaki bolezni; akcidentalna lastnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
indiferénten — tna o prid. (ẹ̑) 1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla // ki nima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ìrelevánten — tna o prid. (ȉ ȃ) knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèbíten — tna o prid. (ȅ ȋ) knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritíčen — čna o prid. (ȋ) knjiž. nebistven, stranski: pritični znaki bolezni ♦ filoz. pritična lastnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
