- navzlíc
- prisl. (ȋ) knjiž., redko nakljub prisl.: delati komu navzlic ------ predl. (ȋ) knjiž., z dajalnikom kljub: navzlic vsem razočaranjem je ostal idealist / navzlic temu da je bogata, ni ošabna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.