Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
adrésa — e ž (ẹ̑) raba peša 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
citát — a m (ȃ) dobesedna navedba tujega besedila: rad navaja citate; preveriti citat; podkrepiti tekst s citatom; citati iz Cankarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deklarácija — e ž (á) 1. javna izjava, razglas, navadno o pomembnem vprašanju, položaju: objaviti, podati, predložiti, sprejeti deklaracijo / deklaracija o enakopravnosti / podpisati deklaracijo // ekspr. izjava, razglas sploh: pravica do likovne kulture je le … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslòv — óva m (ȍ ọ) 1. navedba imena, priimka in bivališča: napisati, povedati svoj naslov; natančen, nečitljiv naslov; sporočiti na določen naslov; naslov na pismu, pošiljki; sprememba naslova / dobivati pošto na počitniški, privatni, vojaški naslov / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nètóčnost — i ž (ȅ ọ) lastnost netočnega človeka: službo so mu odpovedali zaradi njegove netočnosti // publ. neresnična trditev, navedba: v razpravi je več netočnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pisaríja — e ž (ȋ) ekspr. pisanje, sestavljanje besedila: tokrat mu pisarija ne gre, knjige ne more dokončati; preživlja se s pisarijo / vso pisarijo mu opravi tajnica / moral je odložiti svoje pisarije // sestavek, besedilo: napisal je dolgo pisarijo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomóten — tna o prid. (ọ̑) jur. storjen, narejen po pomoti: pomotna izjava, navedba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
