- natrobíti
- in natróbiti -im dov. (ȋ ọ́) slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: ne verjemite tega, kar vam je natrobil / natrobili so mu polna ušesa neumnosti ∙ slabš. natrobiti jih komu zelo ga ošteti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.